Družbena odgovornost: upravljanje s človeškimi viri in investicije v človeški kapital(1. del)
Razkol med potrebami in željami podjetja po ustvarjanju dobička na eni strani in potrebami družbe na drugi je prisoten od nekdaj. Pa vendar sodobno poslovno okolje pričakuje in zahteva, da se podjetja vedejo družbeno odgovorno. Hkrati pa se morajo ta vedno pogosteje soočati s spremembami, ki jih silijo, da prilagajajo svoj način poslovanja in vrednotenja uspešnosti. Družbena odgovornost je postala pomemben dejavnik poslovne uspešnosti podjetja. To zahteva strateško usmerjen pristop k njeni implementaciji v podjetju.
Aktualni gospodarski, družbeni in okoljski izzivi so gonilo za korenite spremembe. Zato si podjetja prizadevajo, da s svojimi inovacijami in prilagajanji poslovnih modelov, ki vključujejo trajnostno in vključujočo rast, pozitivno prispevajo k družbi. Svoj sloves pa gradijo na kulturi vodenja, ki spodbuja integriteto in preglednost, trajnostne izdelke in storitve ter proaktivno sodelovanje z interesnimi skupinami.
Velik pomen pri udejanjanju družbene odgovornosti v podjetju se pripisuje razumevanju fenomena družbene odgovornosti pri menedžmentu podjetja in temu, kakšno vlogo mu pripisujejo. Seveda ni zanemarljivo dejstvo, da je vpliv osebnih vrednot menedžerjev na načrtovanje in implementacijo družbene odgovornosti v podjetjih znaten. Lahko se strinjamo z eno izmed predpostavk, da: »ideja o družbeni odgovornosti zahteva od slehernika, da premisli svoja dejanja v luči celotnega družbenega sistema in ga ima za odgovornega za posledice njegovih dejanj kjerkoli v tem sistemu.« Podjetja se danes namreč vključujejo v reševanje številnih novih problemov, ki so jih v marsičem povzročili tudi sami na osnovi zakoreninjenega liberalističnega koncepta.
Za implementacijo
družbene odgovornosti v podjetje moramo večinoma motive iskati v osebnih
vrednotah in prepričanjih posameznikov predvsem pri menedžerjih, ki največkrat
oblikujejo etični okvir na ravni podjetja. Pri vrednotah z družbenim poudarkom
govorimo o ljudeh z visoko skrbjo za druge, kar nakazuje na kolektivistično
usmerjenost ter nakazuje na pomemben doprinos področju družbeno odgovornih
podjetnikov.
Družbena odgovornost podjetij med drugim zajema odnose z deležniki na različnih področjih. Aktivnosti družbene odgovornosti podjetij se delijo na notranjo in zunanjo dimenzijo. Če pobliže pogledamo družbeno odgovorno prakso znotraj podjetja vidimo, da primarno vključuje zaposlene, saj so znanje, izkušnje in motivacija zaposlenih v podjetju izrednega pomena. Dobre prakse veliko pozornosti namenijo upravljanju s človeškimi viri, kakor tudi investicijam v človeški kapital, zdravju in varnosti zaposlenih, upravljanju s spremembami in upravljanju z naravnimi viri uporabljenimi v procesih proizvodnje.
V kontekstu upravljanja s človeškimi viri je ključno vseživljenjsko učenje, opolnomočenje zaposlenih, izboljšanje pretoka informacij v podjetju oziroma boljše komuniciranje, ravnovesje med delom, družino in prostim časom, plačilne in lastniške sheme, problemi zaposljivosti in varnosti zaposlitve.
V podjetjih uporabljajo različne pristope k razvoju zaposlenih. Učenje je eden izmed pristopov (formalni izobraževalni programi: tečaji, seminarji, izobraževalni in razvojni centri ...), pri čemer je učenje proces, s katerim se podjetje prilagaja okolju. Z investicijami v človeški kapital in z razvojem zaposlenih si podjetje zagotavlja fleksibilnost in rast zaposlenih ter posledično rast in učinkovitost celotnega podjetja. Sposobnost komuniciranja zaposlenih je ena izmed najbolj zaželenih kompetenc in predstavlja izziv na poti pri izboljšavah pretoka informacij v podjetju. Kakovostno komuniciranje pozitivno vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Bolj, kot je odprt dialog med vodstvom in zaposlenimi, višja je stopnja zaupanja v procese sprememb in pristojnost vodstva. Zelo pomembno je zavedanje, da so hkrati zaposleni prvi, ki predstavljajo kulturo in vrednote navzven, zato je pomembna njihova seznanjenost z dogajanjem in usmeritvami podjetja.
Tudi ravnovesje med delovnim in prostim časom pomembno vpliva na delovno učinkovitost. Študije so pokazale, da iskanje oziroma zagotavljanje ravnovesja med delovnim in prostim časom pozitivno vpliva na podjetje: zadovoljstvo z delovnim časom in njegovo fleksibilnostjo povečuje lojalnost zaposlenih in zmanjšuje fluktuacijo, hkrati pa takšna podjetja pridobijo sloves prijaznega in prilagodljivega podjetja, kar posledično poveča interes pri iskalcih zaposlitev v takem podjetju. Na ta način podjetje pridobi večji nabor ustrezno izobraženega kadra.
Področje enakih možnosti za zaposlovanje pomeni enakovredno obravnavo vseh zaposlenih, ne glede na spol, starost, narodno pripadnost, fizične omejitve, spolno usmerjenost, vero, ekonomski položaj in način življenja. Podjetja v poslovni proces naj vključujejo različne ljudi ter vsem zaposlenim omogočajo, da sodelujejo pri ustvarjanju in kreiranju uspeha podjetja.
Področje prilagoditev spremembam temelji na družbeno odgovornem prestrukturiranju, kar pomeni, da se uravnoteženo upoštevajo interesi in deleži vseh tistih, na katere vplivajo te spremembe in odločitve. Gre predvsem za transparentno komuniciranje in posvetovanje. Podjetja morajo prevzeti svoj del odgovornosti za zaposlitvene zmožnosti svojih zaposlenih, da se zaščitijo pravice delavcev in omogoči prekvalifikacije, kjer je to potrebno, da se modernizirajo produkcijska sredstva in procesi, spodbujajo javne in zasebne investicije in oblikujejo postopki informiranja, dialog, sodelovanje in partnerstva.
Pozitiven vpliv podjetij, ki ravnajo in delujejo družbeno odgovorno, se kaže na sedmih področjih, ki prinašajo lahko konkurenčno prednost pred drugimi (poglejmo samo nekaj od njih): človeški kapital(družbeno odgovorna dejanja podjetja vplivajo na pridobivanje, ohranjanje in motiviranje zaposlenih in zagotavlja stalnost zaposlenih); investicije in intelektualni kapital (družbeno odgovorna podjetja skrbijo za motivacijo zaposlenih, kar pripomore k njihovi inovativnosti in kreativnosti ter s tem k povečanju intelektualnega kapitala); nižanje stroškov poslovanja(optimizacija poslovanja, zniževanje stroškov poslovanja, višja produktivnost, večja kakovost izdelkov in storitev je prav tako posledica motiviranih zaposlenih in stalnih inovacij).
Ko govorimo o koristih družbeno odgovornega poslovanja, lahko omenimo dva razloga za uvajanje družbene odgovornosti v podjetja: moralni in ekonomski razlog. Kratkoročno gledano skorajda ni direktnih poslovnih koristi. Prav tako je pozitivne učinke, ki jih prinaša družbena odgovornost, težko definirati in zato tudi težko izmeriti. Koristi, ki jih prinaša družbeno odgovorno poslovanje podjetij, posredno prispevajo k povečanju konkurenčnosti podjetij (poglejmo samo nekaj od njih): skrb za zaposlene in s tem večanje zadovoljstva zaposlenih se odražata v večji učinkovitosti in kakovosti; večji ugled, ki podjetju utrjuje poslovne povezave, zagotavlja zvestobo kupcev, omogoča kakovostno dobavno verigo, prinaša nove poslovne priložnosti; zniževanje nekaterih stroškov, npr. v povezavi z zaposlenimi, skrbnim ravnanjem s surovinami in materialom ter povečanje prihodkov; zaradi zvestobe kupcev, visoke kakovosti izdelkov in storitev ter okolju prijazne tehnologije se izboljšuje poslovni izid podjetja; inovativne rešitve skupnih problemov ter dobri odnosi s skupnostjo in oblastmi.
Poglejmo tiste pozitivne učinke družbeno odgovore prakse, ki se dotikajo upravljanju s človeškimi viri: večja lojalnost kadrov oziroma stalnost zaposlenih; nizka fluktuacija zaposlenih, bolj zadovoljni ter kompetentni zaposleni; hitrejše pridobivanje novih kadrov. Podjetje, ki uspešno integrira koncept družbene odgovornosti v celostno poslovno strategijo lahko zgradi sloves zaupanja, poštenosti in integritete ter razvije dragocene vire, ki »vzgajajo« nove dimenzije uspešnosti poslovanja, vidne tudi na finančnih rezultatih.
Za TiBi bralnico zapisala: Barbara Zacirkovnik
Vir: magistsko delo (2016)