Refleksija - odgovor na mantri sodobnega gospodarstva?

Najverjetneje se strinjate, da sta inovativnost in produktivnost mantri sodobnega gospodarstva. Pa ste se morda že vprašali kaj se skriva pod njunim površjem? Kaj vse je potrebno postoriti, da omogočimo pogoje za inovativno in hkrati produktivno udejstvovanje? In ali ste že ugotovili, da kljub vsej neizmerni hitrosti, digitalizaciji in nenehnim spremembam, za stvari, ki jih želimo narediti kvalitetno, uspešno, z dodano vrednostjo in pomenom enostavno potrebujemo čas in prisotnost?

Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica. -Beverly Sills

Refleksija kot mentalna aktivnost

Na nedavni mednarodni konferenci CenteredMIND je bilo predstavljenih ogromno pozitivnih učinkov človekove pristnosti in prisotnosti tukaj in zdaj - od same stabilnosti posameznika vse tja do njegove učinkovitosti. Spodbujanje vloge aktivnega opazovalca je tako odlično izhodišče za pozitivne spremembe. Refleksija kot mentalna aktivnost, ki vključuje ozaveščanje misli, občutkov in vedenj, pa je lahko orodje s katerim se tega lotimo. To je trenutek, ko posameznik interpretira svojo izkušnjo, razmišljanje, učenje in razumevanje pri čemer upošteva svoja prepričanja in vrednote (8). Refleksija je ključno orodje izkustvenega učenja - torej učenja, ki je večini najbolj blizu - in je neločljivo povezana z učinkovitostjo (4). Pa vendar, zgolj refleksija ne vodi nujno k napredku, priporočljiva je kombinacija s konstruktivno povratno informacijo (1). Refleksija namreč ni nikoli nevtralna temveč se vedno dogaja v določenem sociokulturnem kontekstu, ki vpliva na oblikovanje resnic ter pojasnjevanje situacij in dogodkov. Slednje pomeni, da je lahko marsikateri razmislek z vidika soočanja z izvori problema ali interpretacijami situacij tudi neproduktiven. Refleksiji dodana diskusija in povratna informacija tako služita kot učinkovito izhodišče za iskanje novih rešitev in vsebin pri razvoju posameznika (5).

Še bolj "jasna slika"

Pisanje je slika glasu. -Voltaire

Ob ustni refleksiji je pomembna tudi pisna refleksija, saj slednja daje priložnost za artikulacijo in strukturiranje lastnih stališč, mnenj, interpretacij in pojmovanj. Tako lahko dobimo še bolj "jasno sliko" stanja. Zapisi refleksij lahko prav tako ponudijo pomembno informacijo ob načrtovanju sprememb programa - tako vsebin kot tudi procesa.

Za izvajanje refleksije je izjemnega pomena prožnost, saj ima specifika konteksta veliko moč (3). Obenem je izvajanje refleksije nekaj, kar je težko spodbujati in meriti, saj se ljudje razlikujemo glede same zmožnosti za refleksijo (6). Iz omenjenega razloga tako ni univerzalne metode in načina učinkovitega izvajanja refleksije, ampak je najbolje, če je ta individualno prilagojena delovnemu kontekstu ter značilnostim posameznika (7).

Obstajajo različne tehnike in pristopi, ki so lahko v pomoč pri spodbujanju refleksivnega razmišljanja. Preproste tehnike, s katerimi si lahko pri tem pomagamo, so na primer Sokratski razgovor, tehnika dopolnjevanja stavkov, tehnika 3-2-1, vprašanje tedna itd. (2).

Kar razmišljate, to postanete.

Kar čutite, to privlačite.

Kar si predstavljate, to ustvarjate. -Buda

Da bi ozavestili svoje razmišljanje in čutenje ter ga usmerili v želeno predstavo skozi butično oblikovan proces refleksije nas kontaktirajte:

info@emendo.si ali 031 395 888

Z veseljem bomo vaši sopotniki na  poti k odličnosti kreativnega in produktivnega soustvarjanja.

Za TiBi bralnico v rubriki "Ali ste vedeli" zapisala: Simona P.

Viri:

1 Anseel, F., Lievens, F. in Schollaert, E. (2009). Reflection as a strategy to enhance task performance after feedback. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 110(1), 23-35. doi:10.1016/j.obhdp.2009.05.003

2 Bizjak, C. in Valenčič Zuljan, M. (2007). Mentorjeve kompetence, vloge in naloge v procesu mentoriranja. V M. Valenčič Zuljan (ur.), Izzivi mentorstva (str. 125-133). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

3 Boud, D. in Walker, D. (1998). Promoting reflection in professional courses: The challenge of context. Studies in Higher Education, 23(2), 191-206. doi: 10.1080/03075079812331380384

4 Cropley, B., Hanton, S., Miles, A. in Niven, A. (2010). Exploring the relationship between effective and reflective practice in applied sport psychology. Sport Psychologist, 24(4), 521-541.

5 Čotar Konrad, S. in Rutar, S. (2015). Refleksija: Pot do profesionalne identitete in pomemben vir spoznanj o samozaznavi študentov predšolske vzgoje in njihovih mentorjev v javnih vrtcih. V D. Hozjan (ur.), Aktivnosti učencev v učnem procesu (str. 75-87). Koper: Univerzitetna založba Annales. doi: 37.091.322(082)(0.034.2)

6 Marentič Požarnik, B. (2010). Kompleksnost mentorjeve vloge terja kakovostno usposabljanje s poudarkom na spodbujanju refleksije. Vzgoja in izobraževanje, 41(6), 20-26.

7 Raven, N. (2014). Learning from experience: reflective practices amongst higher

education professionals. Reflective Practice, 15(6), 766-779.

doi: 10.1080/14623943.2014.944134

8 Zabukovec, V. in Podlesek, A. (2010). Model supervizirane prakse psihologov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.