Moralni standardi so v krizi bistveno bolj izpostavljeni kot sicer in po krizi boste tudi po njih ocenjeni.
Krizni management pomeni upravljanje podjetja v okoliščinah, ko se je zaradi nepričakovanega večjega dogodka pojavila grožnja, ki lahko oškoduje in prizadene podjetje, zaposlene, lastnike ter ostale deležnike, vključno s širšo družbeno skupnostjo.
Trije ključni elementi morajo obstajati, da lahko proglasimo krizo in s tem potrebo po kriznem managementu, in sicer nepričakovani dogodek, ki je presenetil, nevarnost organizaciji in relativno malo časa za ukrepanje in sprejemanje odločitev. Trenutne razmere vsebujejo vse tri elemente, zato pretežni del gospodarstva potrebuje prilagojeno, krizno upravljanje.
Značilnosti kriznega managementa je hitro proaktivno sprejemanje odločitev in ukrepanje. Obstaja več modelov, po katerih naj bi delovali v krizi, ki pa po večini upoštevajo, da ima podjetje krizo že predvideno, pozna krizo, ima razdelan plan kriznega in po-kriznega ukrepanja. Vsako podjetje naj bi imelo svoje lastne pristope ter metodologije. Enotni recept ne obstaja. Zato je potrebno pri spremembi delovanja in obnašanja dodati še to komponento, da se najprej management poduči o osnovnih principih delovanja v takšnih razmerah in ne prepusti odločitev zgolj občutku in preteklim izkušnjam. Časa je sicer malo, vendar obstajajo pristopi pri pridobivanju informacij in osnovnih znanj s pomočjo svetovalcev, interneta, drugih strokovnjakov, ki lahko v nekaj tednih nekriznega managerja spremeni v kriznega.
Podjetja so vedno in bodo tudi v prihodnje imela krize, pa naj bodo te povezane z izdelki, tehničnimi razlogi, naravnimi nesrečami, človeškim dejavnikom, itd. Krizni management danih razmerah vključuje identifikacijo narave krize, intervencije za minimiziranje škode in okrevanje. Ob tem mora krizni management imeti vedno velik poudarek tudi na komunikaciji z vsemi deležniki s ciljem odprave potencialne škode na javni podobi ter zagotavljanjem deležnikom, da je okrevanje v izvajanju. Odnosi z javnostmi lahko hkrati služijo tudi k širši mobilizaciji ter partnerstvu vseh udeležencev v procesih k skupnemu delovanja.
Managerji na vseh ravneh odločanja morajo biti vključeni v krizni management, pogostokrat na dnevni ravni. Manager, ki je do sedaj deloval nekrizno, pogostokrat ne bo zmogel preko noči obrniti plošče in delovati povsem drugače, s spremenjenim slogom vodenja, obnašanja, ravnanja, z drugačno dinamiko. Prilagojenega upravljanja se lahko lotimo z delno spremenjeno sestavo vodstvenega tima, spremembo odgovornosti, dodatnimi strokovnimi potenciali (pogostokrat so zunanji sodelavci v takih razmerah mnogo učinkovitejši, saj nimajo zgodovine socialnih odnosov s kolektivom, ki bi lahko obremenjevali). Čeprav smo z viri omejeni ne bi smeli varčevati ravno pri zagotavljanju strokovnih potencialov, ki bodo neposredni gasilci požara. Ko gori, ni časa za preštevanje evrov in tuhtanje, ali si lahko privoščimo še eno gasilsko ekipo ali ne. Ob požaru se gasi z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Računi se bodo poravnavali kasneje, ko bo čas, da se vsedemo in preračunamo.
Krizni management vedno vključuje znatno mero tveganja, odločitve, za katere ne bomo zelo prepričani v uspeh, a so vendarle strokovno in vsebinsko pretehtane, ne pa analizirane in obdelane kot bi bile sicer. Strah pri teh korakih je vedno prisoten in s tem ni nič narobe. Adrenalinske aktivnosti pač vedno vključujejo izločanje adrenalina, pa naj bo to šport ali pa posel.
Nekaj nasvetov:
• Podajajte, navzven in znotraj, točne in korektne informacije. Zavajanje in manipuliranje v kriznih razmerah povzroči še dodatno škodo.
• Pri sprejemanju ukrepov, kljub fokusu na kratkoročno sanacijo izgub, vendarle imejte v mislih tudi dolgoročni vpliv ukrepov, da ne bo kratkoročni učinek pozitiven, na dolgi rok pa bo stanje slabše.
• Moralni standardi so v krizi bistveno bolj izpostavljeni kot sicer in po krizi boste tudi po njih ocenjeni.
• Ne kratite pravic nikomur, saj kriza ne opravičuje, da ravnate napačno ali nelegalno.
Povzeto po članku: Krizni management - nujni odgovor na posledice krize, Gregor Jeme, Finance, 2009