Posodobitev je na voljo ...

TiBijevka razmišlja o Posodobitvah

Tako kot posamezniki so tudi podjetja danes prisiljena k stalnemu iskanju smisla svojega obstoja. V tem nenehnem iskanju identitete v globaliziranem svetu se soočamo z vedno novimi izzivi, kar pa nas nenehno sili v stalno prilagajanje in iskanje, spreminjanje, posodabljanje ... Na osebnem in poslovnem področju.

Scena "osebni vidik":

Skoraj ni dneva, da me katera od vseh pametnih naprav, ki me tako ali drugače povezujejo s svetom, nebi opomnila, da je na voljo nova posodobitev za tisoč in eno aplikacijo ali programsko opremo, brez katerih nisi »in«*.

Hvala za »tvojo«, kdorkoli že se skriva za tem mehanizmom, skrb in vse te opomnike in povabila, da naj se vendarle odločim za posodobitev, saj bo potem vse potekalo (še) hitreje, funkcionalnost bo (še) izpopolnjena, odzivnost (še) bolj optimalna, ... skratka življenje bo (še) boljše.

Res? Kaj za vraga mi je tega sploh treba, ko pa imam že štiri desetletja (če ne štejem zraven še obdobja brezskrbnosti do vstopa v šolske klopi) toliko dela s samoposodabljanjem**. Ko že mislim, da sem sedaj zadnja verzija sebe, naenkrat ugotovim, da temu ni tako. Po tihem upam, da je samo še tokrat potrebno samoposodabljanje, potem pa bo ta verzija mene tista končna. Pa se zopet uštejem ... Do sedaj vseh posodobitev "mene" nisem štela. Pa naj bo oznaka za proces trenutnega samoposodabljanja 4.6.1.

Proces organizacijsko, tehnično in iz vidika časovne dinamike ni popolnoma nič podoben posodobitvam aplikacij in programske opreme. Skupni so samo namen, cilj in posledica. Poleg tega pa nihče od nas nima skrbnika, ki bi bdel nad tem in nas opozoril, ko bi ugotovil, da na nekem področju nismo več optimalni ali kompatibilni. To moramo preprosto sami zaznati, opaziti, začutiti, sprejeti, ... Le redko se morda zgodi, ampak res redko, da nas okolica opozori na to.

In ... kako bom vedela, da je čas za novo verzijo "mene"? Kako bom vedela, kdaj je pravi čas za korak? Vem le to, da ni na voljo klik na gumb »posodobi« ter nekaj minutk časa do zaključenega postopka. Vem, da si moram vedno znova postaviti vprašanja in temeljito razmisliti, preden si dam odgovor: kaj natančno je to, čemur moram posvetiti pozornost? kako se naj lotim posodobitve (instinktivno ali analitično ali kako drugače)? in kakšen rezultat si želim doseči? Dejstvo je, da rezultat nikoli ne vpliva samo name, vedno obstaja refleksija spremembe v družini, med prijatelji in znanci, na poslovnem področju pri partnerjih in naročnikih ... Zato je to vprašanje zame zelo pomembno in zahteva odgovorno ravnanje. Po vrhu vsega, ko se nekako začrtan proces začne, moram biti ves čas odločna, temeljita, prisebna in prisotna, ... in zelo potrpežljiva. Nenazadnje je proces samoposodabljanja lahko tudi zelo dolgotrajen proces. Do takrat, ko bo (računam na to) zopet vse potekalo optimalno in bom kompatibilna s "tukaj in zdaj" ... in bo življenje (še) boljše.

In kaj je boljše? Boljše od česa? Kaj in s čim bom primerjala?

Vse tisto kar počnem mora biti početo s strastjo in navdihom. Ob tem se moram počutiti svobodno, ustvarjalno ter koristno. Čutiti moram, da je to moje poslanstvo. Zavedati se moram sebe, se sprejemati tako kot sem in se še naprej učiti, učiti, učiti ... in posodabljati. Do verzije 10.0. bo namreč preteklo še kar nekaj vode :)

Torej, če se ti, ki bereš, počutiš »da to ni to«, stvari delaš rutinsko in te pri tem stiska v želodcu, pomanjkanje energije ubija tvojo kreativnost in poln zalet, so odzivi na tvoje delo in vedenje pri drugih prešibki ali morda celo napeti, delaš več in je učinek manjši, tvoji se pritožujejo, da se jim ne posvečaš dovolj in, da si ves čas z mislimu drugje, se pogostost napak povečuje, ne spomniš se, kdaj je prišel na plan tvoj radosten smeh in kdaj nazadnje je bil dopust dopust in prosti čas samo zate in za tvoje, je karkoli takega v tebi / na tebi / s tabo, česar bi se bilo treba znebiti? Odvrzi in ponovno naloži, da se bo jutri lažje zadihalo. Mogoče je prišel čas za samoposodobitev ...

Scena "poslovni vidik:

Peter Senge, profesor z ameriške univerze MIT meni, da lepa prihodnost čaka predvsem podjetja, katerih menedžerji spodbujajo kolektivno podjetniško zavest in se odrekajo zastarelim vzorcem razmišljanja, ko so bili zaposleni pojmovani kot sestavni deli stroja za kovanje denarja.

Pravi, da je je najpomembnejša vlogo pri uvajanju sprememb v podjetje prav vloga vodilnih. Vodenje je povezano s sposobnostjo oblikovanja, predstavljanja in ohranjanja jasne vizije, s katero se morajo zaposleni identificirati in jo vzeti za svojo. In pomembno je, da znajo pri tem videti tako posamezna drevesa - zaposlene kot tudi gozd - celo podjetje.

"Samoposodobitev je na voljo ...", pa Lep Dan tudi :)

Za TiBi bralnico: Barbara Zacirkovnik

Barbarina pojasnila:
*»in« = (kao!) da res lahko spadaš v ta »svet«, da veš v čemu je res bistvo tega življenja, veš vse, da sploh lahko funkcioniraš v družbi, si dober »model« več kot sedem miljardske »serije« človeških bitij, si v vsakem trenutku in na vsakem koraku pripravljen na to, da zdaj boš pa res (lahko) srečen...
** samoposodabljanje: vseživljenjski proces učenja z namenom pridobivanja in osveževanja potrebnih znanj, veščin in ustreznih kompetenc, trajnostno prilagajanja situacijam in razmeram (ne samo na trgu :)), ... vse podobne aktivnosti z namenom, da se vedno lahko najdemo, če se kdaj izgubimo, da lahko rečemo za večino naših področij "to je to" in da večinoma časa vemo "kdo sem'", "kaj počnem" in "kam grem" ter da imamo v največji meri nadzor nad našo dobro samopodobo, samozavestjo, ...

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja Zavoda Emendo Gavce, ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.